»Od poletja dalje, ko so potekala snemanja desetih izbranih skladb Festivala slovenskega šansona, se vsako jutro zbudim z melodijo ene od njih na svojih ustih in besedilom ene od njih v glavi. Izzivi dneva postanejo lahkotnejši, zagate pa se razrešijo same s pomočjo brezčasnih resnic in napevov, za katere si želim, da bi postali večni.«